Prehranjevalne verige
Rastline in živali so si med seboj tesno povezani. Če ne bi bilo rastlin, bi bili rastlinojedci brez hrane. Brez rastlinojedcev pa ne bi mogli živeti mesojedci.
Če med seboj povežemo živa bitja, ki so druga drugemu hrana, dobimo prehranjevalno verigo. Snovi v hrani se prenašajo iz živega bitja v drugo živo bitje oziroma se prenašajo po prehranjevalni verigi. Snov v hrani daje živim bitjem energijo, zato lahko rečemo, da se v prehranjevalni verigi prenaša tudi energija. Prenos energije pa lahko prikažemo kar s puščico. Pozamezno živo bitje v prehranjevalni verigi imenujemo člen prehranjevalne verige.
Poglejmo si primer.
Najpreprostejša prehranjevalna veriga ima dva člena — rastlino in rastlinojedca. Snov in energija se prenaša iz rastline (hrasta) do rastlinojedca oziroma živali (polha).
Prehranjevalni verigi pa lahko dodamo še en prehranjevalni člen — mesojedec. Snov in energija se prenaša iz rastline (hrasta) v rastlinojedca (polha) in na zadnje še v mesojedca (sovo).
VLOGE V PREHRANJEVALNI VERIGI
Na začetku prehranjevalne verige so vedno rastline, ki si hrano izdelajo same s pomočjo procesa fotosinteze. Ker si hrano izdelajo same, jih imenujemo proizvajalci. Rastlinojedce imenujemo potrošniki, ker se prehranjujejo z rastlinami in ne izdelujejo hrane. Tudi mesojedce imenujemo potrošniki, ker se prehranjujejo z drugimi živimi bitji in ne proizvajajo hrane.
Snovi, ki jih potrošniki ne porabijo, ostanejo v okolju. Te snovi in odmrla živa bitja razkrojijo razkrojevalci do majhnih delcev, ki jih rastline oziroma proizvajaci kasneje uporabijo. Med razkrojevalce spadajo glive, bakterije, deževniki, pršice …
Kako se energija prenaša iz enega živega bitja v drugega, si lahko pogledaš v video posnetku spodaj.
VIDEO: Pretok energije v prehranjevalni verigi
